header image

POST FESTUM

Objavil: ditkaf | 26.03.2011 | Brez komentarjev |

Dragi moji,

končno mi je uspelo. Zdaj sem že več kot aklimatizirana na našo drago skorumpirano Slovenijo, s strahom pričakujem jutrišnje sneženje in v mrzlici razmišljam, le kako naj si razporedim čas, da bodo študijske zadeve tekle tako, kot morajo (ali bolje rečeno, kot si želim, da bi).

Kljub temu nisem zdržala, ne da bi pregledala teh mojih nekaj fotk iz Seville, in tukaj so.

Dejansko sem fotoaparat s sabo nosila samo en dan v tednu, zato se že vnaprej opravičujem za zelo neraznolike motive, hehe.

Ena izmed stvari, ki me je prav tako ganila, poleg vseh ostalih malih neumnosti, je bil kup smeti, na katerega sem svoj delež prispevala tudi jaz lani. Ilegalno, seveda, saj je kanta od hotela, a smo vsi bližnji sosedje ponoči tja smuglali smeti :) Kakšni lepi spomini…

Ta fotka je iz iste noči kot spodnji video, kjer sem s španskimi prijateljicami (pravimi Andaluzijkami!) odšla malo feštat na trg, kjer se vedno zbere ogromno ljudi, in kot zavedne Andaluzijke so kar tam, ob petju kolegov, uprizorile malo plesa na pesmi, imenovane sevillanas, ki se plešejo na Ferii. Noro. Ljudje so se kar ustavljali, gledali, ali pa se celo pridružili!

YouTube slika preogleda

Potem pa sem imela neko čudno željo, da sem po napol prespani noči vstala preklemansko zgodaj in odšla na sprehod ob reki. Vse je še bolj ali manj spalo.

La torre del oro

Mi lindo Guadalquivir

Gatitas

Ko se je moj sprehod bližal koncu, sem prišla pa še do, po mojem mnenju, najočarljivejšega sevillskega mostu, puente de Triana.

Na univerzi nisem mogla brez našega angelčka, njenega zaščitnega znaka. Kak užitek se je bil sprehoditi po tej veličastni stavbi, videti znane hodnike, vratarje, celo en lanski sošolec, ki mu sploh  ne vem imena, je čisto zaprepaden vstal, ko me je zagledal nahodniku, in me potem ves vesel prišel pozdravit. Res lepo, prav domače sem se počutila, vsaj za nekaj trenutkov.

Ni šlo brez tega, da na ulicah ne bi srečala raznih bratovščin, ki že trenirajo prenašanje odrov za bližajočo se Semano santo. Tile so imeli namesto kakšnega kipa kar balon Spužija Kvadratnika, hehe.

In tako je kar prehitro minil ta moj andaluzijski teden, koristen, lep, oči odpirajoč in dišeč po azaharju. Z vremenom sem imela res srečo, pa z večino ostalih okoliščin v bistvu tudi.

Najbolj me je morilo (in me še) to, da vem, da se pa zdaj kar nekaj časa gotovo ne bom vračala, prav kruto je, ko pomislim na to. A mogoče je bolje tako, vsaj skušam se prepričati. Na srečo lahko z vsem tem čudom tehnologije z ljudmi, ki jih pač ne moreš videti osebno, ostajaš v stiku. Ampak ni isto. In vrniti se po daljšem obdobju v krog določenih ljudi NI ISTO. Pa saj bo. Vsaj za mesto vem, da me bo vedno čakalo, v vsej svoji lepoti, toploti in gostoljubju.

Hasta la proxima, amigos! Ditka

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Sevilja, Živali

¿Sanje?

Objavil: ditkaf | 22.03.2011 | Brez komentarjev |

Ja, v naslov sem se odlocila postaviti tudi spanski “pred”vprasajcek, ker je to ena izmed zadev, ki jih moj neproblematicni (sarkasticno) prenosnik dovoljuje, za razliko od snemanja fotk z aparata. Tako da nekaj malega slikic bo konec tedna, ko jih bom uspela dobiti na racunalnik, kaj veliko pa ne, ker ni bilo magije za fotkat, iskreno.

Tile dnevi tako letijo, da imam tezave z dojemanjem. Vceraj (oz. danes sredi noci) so me moji direkt z letalisca odlozili kar v Ljubljani, sploh nisem bila doma, in ze spet na faksu navsezgodaj… V temle trenutku se mi zdi teden v Sevilli kot iz sanj. Ene lepe, dolge sanje, s svojimi morecimi momenti, seveda. Ampak je tako vsaj bolj zanimivo, definitivno.

Zdaj se moram malo aklimatizirati na Slovenijo (popoldne sem namrec prespala) , potem pa se bo ze vse pocasi umirilo. Upam, da do vikenda, ko se spet spravim k pisanju, ze minejo najhujse mozganske motnje, hehe.

Lep pozdrav, pa dajte drzat pesti za tople dneve, ker po sevillskih 33 stopinjah je tale zmerno pomladanska Ljubljana prehuda preizkusnja zame :D

Besos, Ditka

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

Malo bolj pozitivno

Objavil: ditkaf | 19.03.2011 | Brez komentarjev |

Torej, zdaj sem se nahodila (noge pa res kar precej trpijo, ker nimam nekih prevec pametnih cevljev za veliko hoje, pa se vse je tako dalec od stanovanja…), opravila nekaj nakupov (zadnjih, koncno), ob kavici na soncu (27 stopinj!!!!) obdelala vcerajsnje oziroma nocne vtise, si skuhala kosilo, ki me caka na mizi in zacela malo pospravljati prtljago.

Seveda se ne odhajam, danes popoldne se dobim se s Poljakinjo, ki je po lanskem erasmusu ostala kar tukaj, potem zvecer se z enim Mehicanom, jutri pa prav tako se enkrat z isto Mehicanko kot vceraj (sploh ne vem, ce sem pisala kaj o njej, tako sem zmedena), potem moram od nekod pobrati se par minutk za Slovenko, jutri popoldne pa me pride pozdravit se Inmin fant. Ni prostega casa, sploh ne.

Danes imam sicer tudi nacrt, da se grem malo deprimirat na  flamenko v moj “bivsi” del Seville, ampak bom se videla, ce bo izvedljivo. Upam, da mi uspe.

YouTube slika preogleda

S fotkami zaenkrat za danes bolj slabo kaze, ni ene prave volje. Bom jutri bolj pridna.

Nikakor ne smem pozabiti omeniti, da sem ze na dan prihoda zvecer srecala eno procesijo, tako da je podoba Seville v tem tednu res popolna. Tudi portal Ferie ze stoji, a se ni cisto dokoncan. Tudi tega se moram dokumentirati. V bistvu zivim 3 minutke od vhoda na Ferio, kar je pa tudi ena redkih zadev, ki je blizu tega stanovanja.

Doma ne verjamejo, da sem plesala salso itn., punce, s katerimi smo seveda ves cas na vezi, pa so verjetno tudi mislile, da jih hocem kaj nahecat, ko sem to informacijo dodala v sms :)

Aja, obiskat sem sla tudi lastnico mojega lanskega stanovanja, pa je bilo njeno prvo vprasanje, ce se vedno ne jem mesa. Ne more ziveti s tem dejstvom, hehe. Drugace je bilo pa super, celo svojo najboljso prijateljico je povabila na kavo, da me je spoznala, pa izvedela sem, da ta lastnica odlicno slika. Pokazala je vse, kar je ustvarila v 4 letih, in sem skoraj dol padla, prekrasne slike.

Drugace grem pa zdaj res koncno pakirat, da mi ne bo vse ostalo za jutri.

Lep pozdrav, pa se se slisimo. Ditka

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

JA PA KAJ SE…

Objavil: ditkaf | 19.03.2011 | Brez komentarjev |

No, kot je razvidno iz naslova, sem trenutno v fazi zanikanja, ceprav imam cudovita (sarkasticno, prosim) nihanja razpolozenja. A se res lahko vse to nabere okoli mene in me poskusa zadusiti?? Vsaka vam cast, da berete, ker verjetno nic ne razumete, oziroma se manj kot jaz.

Danes sem prisla domov ob petih zjutraj, in, verjeli ali ne, celo noc sem plesala salso in reggaetón, brez da bi poznala katerikoli korak salse, o reggaetonu pa nekaj pojma sicer imam, ampak ga tudi se nikoli nisem plesala v paru (ali triu, hehe, kar je se hujse.) Saj je bili super fajn, samo mislim, da bo kar zdravilna ponedeljkova vrnitev v realnost. Mogoce kasneje se kaj vec, zdajle grem namrec v mesto, da izkoristim odprte trgovine.

Besos, hasta prontito, Ditka

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

HMM…

Objavil: ditkaf | 18.03.2011 | Brez komentarjev |

V bistvu sploh ne vem, zakaj zdajle pisem. Pac moram. In hkrati si zelim, da me nihce od tistih redkih, ki tole berejo, ne bi poznal.

Ne vem niti, kaj naj napisem. Nekaj pac bi. Sem v stanovanju, punce so me “zapustile”, saj so sle na karnaval v Inmino vas, tako da sem jaz zdaj gospodarica stanovanja, in pa predvsem svojega casa, kar mi najvec pomeni. Kljub vsemu pa nimam zdajle cisto nobene zelje, da grem spet ven. Zjutraj sem vstala zelo zgodaj, ker sem preprosto morala iti naredit nekaj fotk ob reko, upam, da bom tudi jutri imela kaj take zagnanosti, ceprav definitivno ne bom sla tako zgodaj kot danes, saj namrec ze cel teden vstajam veliko prej kot pa bi v Sloveniji, kar tudi nima nobene logike.

Danes sem spoznala eno super Mehicanko, zelo simpaticno gospo, ki se tudi ukvarja z juznoamerisko literaturo in je bil pravi uzitek sedeti z nji na soncku in ob kavici. Tako sva se imeli fino, da se v nedeljo dobiva se enkrat.

Prav tako sem vceraj dozivela se eno presenecenje, in sicer sem na hodniku fakultete srecala sosolko iz Ljubljane. Ne ena ne druga nisva mogli verjeti, da sva se slucajno nasli. In to na tako ogromnem prostoru, pa se vedeli nisva ena za drugo.

Tudi sicer se srecujem z ljudmi, ki sem jih lani spoznala tukaj, in ta srecanja so precej zanimiva. Prav zivcna sem pred vsakim novim srecanjem, veselim se, resnicno si jih zelim videti, ampak po drugi strani pa samo odpiram ranice, ki so se od julija pocasi celile, zdaj pa bodo spet rabile nekaj casa za rehabilitacijo :S Je pa res, da hkrati vidim, da to ni vec to, kar je bilo, in kljub temu, da mi je zdaj zaradi tega hudo, bo cez nekaj casa ravno to spoznanje pomagalo, da grem naprej (in ne nazaj, kar si vedno dopovedujem, pa mi ne uspeva ravno najbolje).

Y nada, se grem zdaj uredit, malo pokupckat nakupljene stvari in literaturo, potem pa upam, da zberem veselje za vrnitev v to noro mesto.

Besos, Ditka

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

SE ZIVIM!

Objavil: ditkaf | 16.03.2011 | Brez komentarjev |

Saj ne, da me to preseneca, ampak vseeno moram napisati, da, seveda, nimam casa, da bi se usedla za racunalnik in napisala par vrstic na moj dragi blog.

Tukaj sem od ponedeljkovega popoldneva, in pricakalo me je tako cmeravo aprilsko vreme. Ampak nora kot sem, si nisem pustila vzeti veselja, in sem kljub dezju vlekla moja dva kufrcka cez celo Sevillo, samo da sem lahko uzivala v razgledu, ceprav sem morala izgledati prav neumno, ko sem hodila relativno pocasi, s 15 kilami v vsaki roki, in z blazenim nasmeskom na obrazu… :)

A ze vceraj me je pozdravil topel soncek, danes pa se je sploh izkazal! A kaj hitro sem se tudi spomnila, da je v stanovanju in v knjiznicah mrzlo ko svinja. Jaz pa z enim tankim puloverckom, madre mía… Zaenkrat sem se ziva.

Iskreno, najvec casa do sedaj sem prezivela v knjiznicah (in v postelji, no, seveda). Zaenkrat je literature vec kot dovolj, in tudi fotokopirnica v blizini faksa bo obogatela z mojim denarjem:)

Drugace pa se pocutim… cudno. Ko sem prihajala sem, se mi je zdelo, da se vracam domov. Ko majhen otrok sem se razveselila crncev, ki na kriziscih prodajajo papirnate robcke, pa tramvaja in parkov. Ampak potem ti drobne stvari dajo vedeti, da ne spadas vec sem. V knjiznici me gledajo postrani, ker nimam studentske izkaznice. Kartica za izposojo koles tudi ne dela. Na faksu nimam dostopa do interneta. Normalno, cisto sem blazena, ko hodim po faksu in po mestu, ampak istocasno se pocutim domace, saj poznam vse, a hkrati sem tujka, na kratkem obisku. Pravzaprav se v tistih trenutkih sploh ne pocutim dobro, prej malo depresivno in razocarano.

Tako, zdaj pa moram z mize vreci tale laptop, saj mi je Inma, prijateljica, pri kateri zivim, ze pripravila kosilo. Kako je pridna:)

Upam, da kmalu uspem napisati se kaj vec!

Besos, Ditka

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

Mañana, mañana…

Objavil: ditkaf | 13.03.2011 | Brez komentarjev |

Sevilla, ya casi casi estoy contigo! :D :D :D

Omg, kak’ mi seka.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

POMLADNA (UPAM) SEVILLA

Objavil: ditkaf | 6.03.2011 | 2 Komentarjev |

Ja, draga moja Sevilla, kmalu se vrnem na en kratek obisk :D

Temperature obljubljajo veliko.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

PA SMO TAM, KJER NI ŠPANIJE

Objavil: ditkaf | 25.07.2010 | 10 Komentarjev |

Recimo, da naj bi bil naceloma tole moj zadnji zapis na tem blogu. Vsaj kar se Erasmus izmenjave in Seville tice. Ce se kdaj odlocim za drug(acen) nacin bloganja, pa bom tudi semle pripopala link do drugega bloga (ce!!!).

Kar nekaj casa je trajalo, da sem se spravila se k temu, zdaj ze pocitniskemu, pisanju. In zakaj ravno danes? Ker sem na spanski mobitel DANES (po 10 dneh) dobila sms, da mi zelijo dobrodoslico v Sloveniji, hihihi. Cisto tipicna spanska zamuda ;)

Zdaj sem se ze kar privadila na naso (vaso) Slovenijo. Iskreno, vse se mi zdi tako majhno. Mesto, ulice, moja sobica, faks:),  ni tramvaja, nic spanscine ne slisim po ulicah… No ja, ravno vceraj sem se na ljubljanskih ulicah pogovarjala z mariachiji iz Guadalajare. Vsaj nekaj!

Drugace pa se ze ubadam s tem, kako bom resila take in drugacne tezave in komplikacije na faksu. Upam, da bodo kaj razumevajoci.

Vem pa, da sem vam se dolzna nekaj stvari iz Seville, ker junija res, ampak res ni bilo casa za blog. Izpite sem imela itak do 13. 7., let domov pa 15.7. Norisnica! Ampak prav junijske in julijske dneve sem izkoristila za se zadnje turisticne oglede. Ja, koncno sem se spokala v Reales Alcázares in pa v katedralo ter na Giraldo. Vrtovi kraljeve palace so prekrasni, ampak vrocina je pridno zmanjsevala moje veselje do fotkanja, tako da sem poslikala le najnujnejse ;)

Tale je recimo iz Alcázarja, s Poljakinjo Julio.

 Podobno je bilo v katedrali – mojo pozornost so si zasluzili le domnevni Kolumbov grob, obupno oblikovane varcne zarnice in s stropa viseci krokodil, ki mu tu seveda recejo kar “kuscar”. Njegove zgodbe zal se nisem raziskala, me se caka, ker je gotovo kaj smesnega.  

Pa razgled s Giralde na nestetokrat prehojena trg in ulico.

Zadnji teden je bil z mano v Sevilli tudi moj mali bratec (ki je za eno glavo visji od mene ;)  ), a ga je neznosna vrocina tako zdelala, da ga nisem spravila iz stanovanja, kjer je lahko bil v varnem zavetju klime). Ceprav moram priznati tudi jaz, da taksna vrocina pa ni za prenasati – 47, 48 stopinj vsak dan, ponoci pa prav tako soparno, da sem jaz lahko spala samo takrat, ko sem se pokrivala z vlaznimi brisacami. Uj… Ampak tudi ta zadnji, peklenski del bivanja v prestolnici Andaluzije ni nikakor odvzel cara temu prekrasnemu mestu. Pogresam znane ulice, znane obraze, znane trgovine, prekrasno univerzo, kavice, tinto de verano, tistega strica s copom, ki tako krasno poje flamenko po ulicah, moje stanovanjce… :( No, ce bo vse po sreci, se bom spomladi vrnila za kak teden, sem se ze najavila in naredila reklamo :D Seveda bo obisk v prvi vrsti studijski, da se ve (pa res, ni hec).

Aja, no, s Tilenom (=brat, za tiste, ki niste seznanjeni s situacijo) sva sla edino v Islo Mágico, kar je park podoben Gardalandu, samo da je meni osebno ta sevillski bolj vsec. Upala sem si celo na najhujsi vlakec smrti (a la Blue tornado v Gardalandu), in to celo dvakrat. Najbolj pa seveda uzivam tam, kjer si fino moker, zato sem najbolj silila na Anacondo in Iguaçu ;) Posledice (poleg celega kupa modric po rokah):

Konec junija sem izvedla se moj zadnji andaluzijski izlet, tokrat v Rondo, k super prijateljici Inmi. Z mano so delali kot s kraljico, in njena mama (ki si sicer ni in ni mogla zapomniti mojega imena) je izjavila, da se kar naj pridem, ker sem zelo poceni za vzdrzevanje, ko jem samo zelenjavo, hehe. Je pa Ronda spektakularna, mesto na skali dobesedno.

Tole je ena znamenita skala, ampak ima tako grdo ime, da ga ne bom prevedla :mrgreen: La picha del moro:

Je pa vse suho kot poper, ceprav je pa to mesto na visini okrog 800 metrov, in se zato ponoci veliko lazje in bolje spi kot v Sevilli. Je pa zanimivo, da jaz sploh nisem imela namena obiskati Ronde, saj mi je ta Inma vedno govorila, naj pridem na obisk v njeno vas (“pueblo”). Pa sem si mislila, kaj bom jaz pocela v neki vasi bogu za hrbtom, in to celo vec dni?!?! Se je pa na koncu izkazalo, da je Ronda po velikosti cisto enakovredna Celju, pa ogromno znamenitosti ima. Najbolj nor je most, ki povezuje stari in novi del mesta preko soteske. Fotka je ukradena z neta, saj jaz nisem imela na razpolago helikopterja ;)

Inma me je peljala tudi na churrose, ki pa me niso prepričali:

To pa je Inma.

Komaj cakam, da jo spet vidim. Pa se ogromno drugih prijateljev, recimo tole kolegico iz bliznjega Linza, Silke:

Pa Mehicana Raula:

In poskocno mini Venezuelko Mili:

Pa naso hisno druzbo:):

In se ogromno drugih, ki jih nimam na fotkah, jih pa zato nosim v mislih in v srcu. Ne mores verjeti, kako se lahko navezes na ljudi v tako kratkem casu, in da uspes tako dalec od doma najti taksne sorodne duse. Se vedno me to impresionira.

Se na hitro, kratek odlomek s proslavljanja zmagovalnega gola Inieste v finalu Mundiala:

 YouTube slika preogleda

Za konec bom samo prepisala, prevedla ne, eno prelepo pesem iz pesniske zbirke Angela Gonzáleza, ki sem jo dobila za spomin od enega soseda in sosolca:

ELEGÍA PURA

Aquí no pasa nada,

salvo el tiempo:

irrepetible

música que resuena,

ya extinguida,

en un corazón hueco, abandonado,

que alguien toma un momento,

escucha

y tira.

 

Tocno tako sem se pocutila prve dni po prihodu v Slovenijo, zdaj sem ze bolj na pozitivni valovni dolzini ;) Zato bom tudi zakljucila z bolj veselimi (in pomenljivimi!!!) ritmi. Juanes pravi “Volverte a ver”, torej poje o ponovnem snidenju. Ce razumete kaj vec besedila, super, ce ne, nic hudega, pa samo uzivajte. Eno lepo poletje vam zelim!

YouTube slika preogleda

Besos, Ditka

 

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Izleti, Sevilja, Splošno

EKSPRES OBVESTILO

Objavil: ditkaf | 15.07.2010 | Brez komentarjev |

Sem že doma (vrnile so se kljukice na šumnikih!).

O tem, kako sem, kdaj drugič.

Bom še pa objavila nekaj zadev, saj zadnje čase nisem prišla zraven, ampak mislim, da si tale blog zasluži spodoben zaključek. Kmalu!

Besos, Ditka

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Splošno

Starejši zapisi »

Kategorije

"); }
"); }