header image

SE ZIVIM!

Objavil: ditkaf | 16.03.2011 | Brez komentarjev |

Saj ne, da me to preseneca, ampak vseeno moram napisati, da, seveda, nimam casa, da bi se usedla za racunalnik in napisala par vrstic na moj dragi blog.

Tukaj sem od ponedeljkovega popoldneva, in pricakalo me je tako cmeravo aprilsko vreme. Ampak nora kot sem, si nisem pustila vzeti veselja, in sem kljub dezju vlekla moja dva kufrcka cez celo Sevillo, samo da sem lahko uzivala v razgledu, ceprav sem morala izgledati prav neumno, ko sem hodila relativno pocasi, s 15 kilami v vsaki roki, in z blazenim nasmeskom na obrazu… :)

A ze vceraj me je pozdravil topel soncek, danes pa se je sploh izkazal! A kaj hitro sem se tudi spomnila, da je v stanovanju in v knjiznicah mrzlo ko svinja. Jaz pa z enim tankim puloverckom, madre mía… Zaenkrat sem se ziva.

Iskreno, najvec casa do sedaj sem prezivela v knjiznicah (in v postelji, no, seveda). Zaenkrat je literature vec kot dovolj, in tudi fotokopirnica v blizini faksa bo obogatela z mojim denarjem:)

Drugace pa se pocutim… cudno. Ko sem prihajala sem, se mi je zdelo, da se vracam domov. Ko majhen otrok sem se razveselila crncev, ki na kriziscih prodajajo papirnate robcke, pa tramvaja in parkov. Ampak potem ti drobne stvari dajo vedeti, da ne spadas vec sem. V knjiznici me gledajo postrani, ker nimam studentske izkaznice. Kartica za izposojo koles tudi ne dela. Na faksu nimam dostopa do interneta. Normalno, cisto sem blazena, ko hodim po faksu in po mestu, ampak istocasno se pocutim domace, saj poznam vse, a hkrati sem tujka, na kratkem obisku. Pravzaprav se v tistih trenutkih sploh ne pocutim dobro, prej malo depresivno in razocarano.

Tako, zdaj pa moram z mize vreci tale laptop, saj mi je Inma, prijateljica, pri kateri zivim, ze pripravila kosilo. Kako je pridna:)

Upam, da kmalu uspem napisati se kaj vec!

Besos, Ditka

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije

"); }
"); }